Dom na Okrešlju

Sobota. Ura je 5.00. Budilka mi zvoni. Zunaj je še tema in čista tišina. Obračam se po postelji. En delček misli mi pravi, naj rajši zaspim nazaj, drugi pa naj čim prej vstanem in odidem na jutranji pohod. Zmagal je tisti drugi. Po 10-minutah sem že na nogah, polnim nahrbtnik, jem zajtrk in že sedim v avtu. Peljem se proti Logarski dolini. V ozadju se prikaže sončni vhod. Jutra so res krasna.

Na začetek doline prispem po dobri uri vožnje, ura še ni 7. zjutraj. Tako se izognem plačilu vstopnine, kjer pa prost vstop s planinsko izkaznico velja tudi do 8. ure. Odpre se nam razgled. Tisti z gorami v ozadju. Tisti pogled na pokrajino doline, ki je zagotovo najpopularnejši za fotografiranje.

Peljem se do parkirišča pod slapom Rinka. Z mano se pripelje še kar nekaj pohodnikov, ki pa se odpravljajo v zahtevnejše gore. Obujem svoje pohodniške čevlje in oblečem vetrovko, saj je bilo še malce hladno. Korakam proti slapu Rinka, do katerega je 10 minut hoje. Vetrovko že pospravim v nahrbtnik. Soparno je. Preveč. Pri slapu naredim nekaj fotografij in se usmerim na levo, čez mostiček proti Okrešlju (1396 m.n.v.) v strm gozdni hrib. Po poti, ki je pretežno kamnita. 

DSC_6946

Prispemo do prvih lesenih stopnic. Prečkam drugi ozki leseni mostiček. Pod menoj je slap in razgled na dolino. Druge lesene stopnice, bolj lestev, ki je pod steno. V pomoč nam je jeklena vrv. Nadaljujemo pot po skalnatem delu do izvira Savinje, kjer si privoščim požirek vode. Iz nahrbtnika. Savinja je ledena. Od tod pot poteka po gozdu, delno je pod nogami zopet kamenje in velike korenine.

Prispela sem do doma. Obdajajo me čudoviti vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Razgled je krasen. Sonce se je skrilo za oblake. Zunaj se usedem za leseno mizo in z največjim užitkom pojem slasten malinin štrudelj. Nekaj trenutkov še posedim, da se nadiham svežega gorskega zraka. Nato se sprehodim do bližnjega travnika, kjer se moje oči nagledajo še več prekrasnega gorovja.

DSC_6913-1

Odpravim se nazaj v dolino. Vso skalovje in kamenje pravijo, da moram biti previdna. Proti koncu je zaradi slapa še posebej mokro in spolzko. Opazujem fante, ki želijo biti pogumni in plezajo po skalah (v neprimerni obutvi). Postojim nekaj trenutkov z radovednostjo, če jim bo uspelo splezati nazaj. Nisem počakala do konca. Samo mislim si: »Ali res moraš biti tak frajer?«

Bilo je popolno jutro. Točno to, kar sem potrebovala, da si napolnim energijo za naslednje dni. Pot je super, če želimo nekaj krajšega, ampak vseeno malce bolj zahtevnejšega. Da ni prelahko. Do vrha sem potrebovala eno uro (z vmesnimi pavzicami za občudovanje narave in fotografiranje).

Vsake toliko časa se zelo rada sama odpravim v hribe. Iskati mir in sprostitev. V tistih urah, ko je pohodnikov še malo in sonce ne pripeka tako močno.

Naslednjič grem iskat še sončni vzhod. Ali pa zahod.

FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU

Izhodišče: parkirišče pod slapom Rinka

Čas hoje do vrha: 1 ura

Zahtevnost poti: delno zahtevna označena pot

Oprema: pohodni čevlji (in ne tisti adidaski, ki bodo vsak čas odslužili svoje) in pohodne palice (meni so bile v veliko pomoč predvsem pri hoji navzdol)

img_4839

DSC_6942

DSC_6971-2

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s